Binkoštna cerkev Emanuel Maribor

Nič ni tako zanesljivega kakor smrt, in nič ni tako negotovega kakor življenje. S smrtjo ni vsega konec. Mnogim bi to bilo všeč. Živeti kot se ti zazdi, ne glede na izgube in občutke drugih ljudi okrog sebe in potem s smrtjo enostavno vsega konec. Vse pozabljeno! Počivati v miru vso večnost. Ni te več! Brez odgovornosti za svoje delo v času življenja na tej zemlji, bi bilo prelepo za večino ljudi. Meter osemdeset pod zemljo, vsi v isto jamo: morilci, tatovi, vedeževalci, prevaranti, sovražniki Boga, imenski kristjani, kristjani, ki brez kompromisa ljubijo Gospoda in mu sledijo. Vsega je konec. A bi to bilo pravično? To je le prevara in naše srce to dobro ve.

Že od vsega začetka se je človek pripravljal na življenje po smrti. Vsi mi se zavedamo, da imajo naša življenja določeno dimenzijo, ki presega smrt. V pismu Hebrejcem 9,27-28 beremo: **Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo.** Resnica je, da vsak od nas enkrat mora umreti. *Le en korak je med nami in smrtjo!*

Slišal sem o nekem gospodu, ki je slavil svoj stoti rojstni dan. Na tem rojstnem dnevu je vsem prisotnim povedal: »O vsem se lahko z mano pogovarjate, samo o smrti ne.«

Sedanja medicina je dosegla, da mnogim ljudem lahko podaljša življenje za določen čas. Zdravniki lahko najdejo vzrok naše bolezni in naše smrti. Toda medicina in zdravniki ne morejo nikomur dati življenje. **Ljudem in tudi nam vsem je določeno enkrat umreti.** Sveto pismo nas opozarja, **Da se učimo modro šteti naše dni, da pridemo k srčni modrosti.** (Psalm 90,12)

Sveto pismo nas opozarja, da modro živimo na tem svetu, da 100% živimo za Gospoda, ker po smrti pride pravična sodba. Jezus pravi v evangeliju po Janezu 11,25: **Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.** Samo Jezus Kristus nam lahko odpusti naše grehe in nam da večno življenje. Dragi moji, smrt ni pika, smrt ni konec, smrt ni vprašaj, smrt tudi ni klicaj, temveč smrt je dvopičje in to pomeni: življenje se nadaljuje. Za svetopisemske kristjane to najlepše še pride! Človek je ustvarjen za večnost!

Danes živi sedem milijard ljudi na zemlji. Skoraj vsi bodo čez sto let mrtvi. Njihova telesa bodo brez življenja. Kaj pa bo z njihovimi dušami – z bistvenim in večnim delom življenja? Ni bistveno vprašanje, kako in kdaj bomo umrli, temveč kam bomo šli po smrti.

V vsakem obdobju v zgodovini so živeli ljudje, ki so v svojem sovraštvu do Boga poskušali na razne načine sramotiti Cerkev, Sveto pismo, Jezusa Kristusa. Brez dokazov so dvigali svoj glas proti Bogu. Če se spomnimo Hitlerja, Lenina, znanega nemškega filozofa Fridricha Nietzschea in še bi lahko naštevali.

Znani stavek F. Nietzschea je bil: »Bog je mrtev!« Tisoče, sto tisoče, milijone ljudi je odpeljal vstran od Boga. Bral sem, da je Nietzsche v svojih otroških letih hodil v nedeljsko šolo; mama mu je bila kristjanka. In potem naenkrat se je izgubil; … Leta in desetletja je živel in pisal proti Bogu. Malo pred svojo smrtjo je napisal naslednje besede: »Vrane kričijo in s težkim letom gredo proti mestu. Kmalu bo sneg. Joj tistemu, ki nima domovine! Tu zdaj stojiš, preklet za zimsko potovanje, enak dimu, ki vedno išče višave.« To so besede obupa, razočaranja; »Joj tistemu, ki nima domovine!«

Kaj pravijo antropologi o smrti v džungli? Ljudje, ki tam živijo domačini, niso nikoli slišali o Jezusu. Kakšna je tam smrt? V nekaterih plemenih stare ljudi vržejo v grmovje, da jih bodo raztrgale divje zveri in da mladim ne bi bilo treba gledati smrti. V nekem drugem plemenu žalujoči slečejo obleko in svoja telesa prebarvajo v belo. Potem ure in ure stokajo in vpijejo ter objavljajo svetu, da še ena duša zapušča telo. Izven krščanskega vpliva je smrt polna groze in obupa.

Kako izgleda smrt kristjana? Kristus je s svojim prihodom na svet začel s povsem novim pojmovanjem smrti. Do tedaj je človek imel smrt za svojega sovražnika, toda Jezus je rekel, da je premagal smrt. Vstal je od mrtvih in živi! Kdor veruje vanj, bo živel, če tudi umre. To nam obljublja Jezus Kristus. Božja beseda nas uči, da ne skrbimo toliko za telesno smrt, bolj pomembno je, da se poskrbimo za našo dušo; to pomeni, da v času našega življenja po Jezusu Kristusu sprejmemo odpuščanje svojih grehov.

Dr. Martin Luther, začetnik protestantizma, reformator iz Nemčije je povedal: »Naš Bog je Bog, od katerega prihaja zveličanje: Bog je Gospodar, in po njem se izognemo smrti.«

Adoniram Judson, misionar v Burmi je povedal: »Nisem utrujen od dela, niti od sveta, toda, ko me bo Kristus poklical domov, bom šel z veseljem kot otrok, ki teče domov iz šole.«

Sveto pismo pravi: **Blagor tistim, ki umirajo v Gospodu, ki umirajo v Jezusu Kristusu!** Kako drugačna so pričevanja kristjanov, ki so priznali svoje grehe in po veri sprejeli Jezusa Kristusa kot svojega osebnega Odrešenika. Sveto pismo uči, da je duša človeka nesmrtna. Naša duša je večna in bo večno živela. Drugače povedano: tisto naše bitje, ki misli, čuti, sanja, hrepeni, naš jaz, naša osebnost ne bo nikoli umrla. Sveto pismo pravi, da bo naša duša živela večno na enem od dveh mest: v nebesih ali peklu. Kje bomo mi, kje boste vi preživeli svojo večnost; v nebesih ali pa v peklu? Odločite se danes za nebesa, odločite se danes za Jezusa Kristusa edinega Odrešenika. Spokesajte se, priznajte svoje grehe Kristusu in sprejmite Jezusa v svoje srce za svojega Odrešenika in Gospoda.

Jezus Kristus je več govoril o peklu, kot o nebesih. Vprašal sem se, zakaj? Da bi nas strašil? Ne! Govoril je o tem zato, ker je pekel stvarnost, zelo resna stvar; Bog nas želi tega mesta obvarovati. On nas želi odrešiti!

Številne odlomke iz Svetega pisma bi lahko citiral in tako podprl dejstvo, da Sveto pismo zares uči, da je pekel za vsakogar, ki zavestno odbija Kristusa kot svojega Gospoda in Zveličarja. Bogataš pravi v Luka 16,24: **Zakaj silno trpim v tem plamenu.** V evangeliju po Mateju 13, 41-42 in 49-50 beremo: **Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.**

V drugem pismu Tesaloničanom 1,6-9 apostol Pavel piše: **Pravično je namreč, da Bog povrne s stisko tistim, ki vas stiskajo, vam, ki stisko trpite, pa povrne z olajšanjem, skupaj z nami, ko se bo razodel z neba Gospod Jezus z angeli svoje moči in bo v plamenečem ognju kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa. Gospod jih bo obsodil na večno pogubljenje, stran od svojega obličja in veličastva svoje moči.**

V Razodetju 21, 8 beremo: **Toda strahopetci in neverniki, pokvarjenci in ubijalci, nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v jezeru gorečega žvepla. To je druga smrt.**

Iz prebranih besed lahko izluščimo, da nam Sveto pismo jasno potrjuje obstoj pekla. Sveto pismo neprestano opozarja ljudi na nespametnost grešnega in hinavskega življenja.

Pekel je v bistvu ločitev od Boga. To je nekaj najbolj strašnega. Biti brez Boga. To je druga smrt in to drugo smrt Sveto pismo opisuje kot večno, zavestno ločitev od vsega, kar predstavlja svetlobo, radost, dobroto, pravičnost, ljubezen in srečo. Večno biti ločen od Boga, to bo najbolj hudo!

Kaj so povedali znani ljudje pred svojo smrtjo, ki niso verovali v Boga? David Hume, ateist je vpil: »Nahajam se v plamenu!« Napoleonov zdravnik je napisal za Napoleona naslednje: »Kralj umira sam in v samoti, a njegovo stanje je obupno.« Goethe, znani nemški pisec je kot zadnje besede povedal: »več luči!« Churchill bivši angleški predsednik je povedal: »Kakšen neumnež sem bil!« Lenin se je malo pred svojo smrtjo oklepal stolov in miz in z velikim vpitjem prosil odpuščanje in tako umrl.

Sveto pismo vsakemu svetopisemskemu kristjanu obljublja nebesa v prihodnjem življenju. V Svetem pismu je veliko odlomkov o nebesih; čudovit odlomek beremo v evangeliju po Janezu 14,1-3: **Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujte v Boga in vame verujte! V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker odhajam, da vam pripravim prostor! Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.**

Sveto pismo opisuje nebesa kot prekrasno mesto. V prvem pismu Korinčanom 2,9 beremo: **Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, to je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.**

Sveto pismo tudi pravi, da so nebesa kraj, kjer bomo enkrat razumeli in videli to, česar tu na zemlji ne razumemo. V večnosti nam bodo odkrite mnoge božje skrivnosti, vzroki trpljenja, razočaranj, tragedij in božje tišine. Kristjanka, Eli Weissel je zapisala, da je »Večnost kraj, kjer vprašanja in odgovori postanejo eno.« V Janezovem evangeliju 16,23 Jezus pravi: **Tisti dan me ne boste ničesar spraševali!** V nebesih dobimo na vsa naša vprašanja odgovore; tam nam bo vse jasno.

V nebesih bomo slavili, častili, oboževali Gospoda. V Razodetju beremo: **Z močnim glasom so govorili: Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in hvalo.**

V nebesih bomo na veke z Gospodom, v nebesih bomo v Jezusovi prisotnosti. Znana krščanska pesem tako pravi: »Ko se napor bo na zemlji končal, Jezus domov me bo nežno pozval. V varni objem se njegov bom podal, radost resnično ob njem bom spoznal. Priti v nebo, to bo lepo. Njega samo bo uzrlo oko. Sreča neskončna in slava bo to.«

Ko je umiral znani nemški teolog Adolf Schlatter je rekel: »Oh, pustite vendar zlate ulice. Samo po enem hrepenim, da bi se oklenil vratu svojega Odrešenika.« Jezus želim biti ob tebi, Jezus želim biti v tvoji prisotnosti, to je zame največja vrednost!

V evangeliju po Mateju 11,28-30 nas Jezus, Sin Božji, vabi s svojim milim glasom k sebi: **Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.**Nadalje pravi Jezus: **Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, ki vodi v pekel in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, ki vodi v nebesa in malo jih je, ki jo najdejo.** (Matej 7,13-14)

Jezus za svoje otroke pripravlja nebesa. Čudoviti dom! Tisto, kar oko ni videlo, uho ni slišalo in si naše srce še ni zaželelo! Večno skupnost z Našim Odrešenikom. Jaz si želim priti v nebesa. Kako je s teboj?

Jezus nam pripravlja nebesa